PR Štajerska 

V Mariboru manjša brezposelnost

Stanje na trgu dela na področju, ki ga pokriva Območna služba Maribor se v zadnjem času izboljšuje, na kar kažejo tudi statistični podatki. Vse več je delovno aktivnega prebivalstva, ta delež se je povečal za 3,1 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjšala, septembra letos je znašala 10,7 odstotka, kar je 1,8 odstotne točke manj kot lani.

Sicer število brezposelnih pada, ampak se Območna služba Maribor vseeno sooča s strukturno brezposelnostjo. V evidencah brezposelnih manjkajo določeni kadri, po katerih je na trgu dela največje povpraševanje.

Najbolj iskani poklici so: varilci, natakarji, kuharji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjarji, elektroinštalaterji, prodajalci in strugarji.

Skoraj 13.500 prostih delovnih mest so od januarja do oktobra letos delodajalci sporočili Območni službi Maribor. A na zavodu predvidevajo, da je potreb po delavcih še več, saj od aprila  2013, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A)več ni obvezna prijava prostega delovnega mesta pri zavodu za zaposlovanje, torej ta nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi.

Oktobra je bilo 11.136 brezposelnih oseb prijavljenih v evidence mariborskega zavoda za zaposlovanje, od tega kar 23,3% mladih do 29 let. Zaskrbljujoč je podatek, da je skoraj tretjina mladih brezposelnih oseb dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so v evidenco brezposelnih prijavljeni že več kot eno leto. Na zavodu za zaposlovanje se zavedajo, da je v Mariboru in okolici premalo delovnih mest z visoko dodano vrednostjo za mlade, zato mladi odhajajo ne samo v Ljubljano, ampak tudi v tujino.

Foto: Damjana Senica

Kar dobra četrtina brezposelnih mladih ima le osnovnošolsko izobrazbo ali pa še te ne, a na zavodu za te vidijo možnosti  tudi v dokvalifikaciji v poklice, ki so na trgu dela iskani. »Pri mladih opažamo, da jim manjka motivacija in samoiniciativnost. Pri mnogih tudi pomanjkanje interesa za iskanje zaposlitve,« ocenjuje Mateja Kreže, direktorica mariborskega zavoda za zaposlovanje.

Krežetova še dodaja, da so mnogokrat delodajalci, ki težko dobijo kader, v veliki meri pripravljeni spregledati izobrazbo kandidatov za zaposlitev, saj je za njih ključnega pomena motiviranost, in volja do dela in pripravljenost do učenja, saj so jih pripravljeni sami usposobiti za delovno mesto.

Delo z mladimi je izziv

Delo z mladimi brezposelnimi osebami je razgibano, dinamično in nikoli monotono predvsem zaradi dejstva, ker je sleherni posameznik individuum zase. Iz tega tudi izhajamo in gradimo karierno svetovanje, saj je vsakemu mlademu iskalcu zaposlitve, ki se prijavi v evidenco brezposelnih oseb, dodeljena svetovalka zaposlitve za mlade. Naše poslanstvo dela je, da mlade na različne načine spodbujamo k njihovi vseživljenjski karierni orientaciji za 21. stoletje in jih ozaveščamo, da so današnji kapital njihovo pridobljeno znanje, veščine in prožnost za spremembe, saj je trg dela danes odraz sodobne moderne družbe. Spodbujamo jih k povezovanju znanj iz različnih področij in krepimo njihove mehke veščine, kot so: sposobnost komuniciranja, timsko delo, načrtovanje in organizacija, samoiniciativnost, reševanje problemov idr.

Foto: Shutterstock

Pri kariernem svetovanju uporabljamo sodobne pristope coacha, jim nudimo redno karierno spremljanje ter mentorstvo vse do zaposlitve. Mladim nudimo podporo, da s pomočjo samoocene raziščejo lastna znanja (da ozavestijo v čem so dobri, kaj znajo, kaj lahko ponudijo delodajalcu), da si pridobijo informacije o trgu dela, zastavijo lastne karierne cilje ter skupaj s svojo svetovalko v zaposlitvenem načrtu naredijo plan aktivnosti za čimprejšnjo dosego zastavljenih zaposlitvenih ciljev. Mladi krepijo in osvajajo ustrezne veščine za vodenje lastne kariere v skupinskih oblikah v našem kariernem središču, po smiselni presoji se vključujejo v različne tečaje ali programe izobraževanja ter usposabljanja, v okviru storitev, ki jih zanje nudi Zavod.

Za izboljšanje veščin za iskanje zaposlitve in pri pripravi življenjepisa se udeležujejo delavnic, ki jih v sodelovanju z zavodom izvajajo koncesionarji. Motiviramo pa jih tudi v aktivno medsebojno povezovanje z institucijami v lokalnem okolju ter informiramo o številnih programih ter usposabljanjih, ki jih izvajajo mladinske in druge organizacije. Mlade spodbujamo, da iščejo zaposlitvene priložnosti tudi širše, izven svoje pridobljene izobrazbe, saj lahko iste kompetence uporabijo v različnih poklicih. Z uporabo sodobnih, njim dostopnim kanalom, mlade ciljno informiramo o aktualnih zaposlitvenih priložnostih, o poklicnih in kariernih sejmih, usmerjamo jih v deficitarne poklice, vabimo na predstavitve poklicev in aktualnih prostih delovnih mest  s strani delodajalcev in spodbujamo k razvoju inovativnih podjetniških idej. Mlade opolnomočimo, da znajo ohranjati lastno aktivacijo ter jih ozaveščamo, da vsaka novo pridobljena izkušnja, tako formalna kot neformalna, šteje. Lahko je namreč ravno ta tista, ki jih pripelje do željene zaposlitve. Je dodala Andreja Motaln, samostojna svetovalka IV, ZRSZ IZ ObmočnE služba Maribor.

AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA

V zadnjih letih so programi aktivne politike zaposlovanja postali pomemben del razvoja trga dela in tudi pomoči gospodarstvu. Brezposelnim in iskalcem zaposlitve namreč ponujajo možnosti, s katerimi si lahko bolj hitro in učinkovito najdejo službo, prepoznajo svoje prednosti, kompetence, se dodatno izobrazijo, medtem ko delodajalce spodbujajo k zaposlovanju oziroma jih motivirajo, da zaposlijo nov kader.

Cilj izvajanja programov Aktivne politike zaposlovanja je zmanjšati število brezposelnih ter povečati njihovo zaposljivost (predvsem mladih, starejših in nizko izobraženih, saj so to najbolj ranljive skupine in jih je v strukturi brezposelnih največ), med drugim pa tudi seznaniti delodajalce z možnostmi pridobitve subvencij, ki nemalokrat olajšajo odločitev za zaposlitev nove osebe.

Foto: Shutterstock

Naj vam predstavimo aktualne ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Ukrep Zaposli.me je namenjen spodbujanju zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb, starih več kot 30 let, starejših od 50 let in nizko izobraženih z nedokončano ali dokončano osnovno šolo, ki so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih.

Ukrep Trajno zaposlovanje mladih je namenjen mladim do 30. leta starosti, prijavljenim najmanj 3 mesece v evidenci brezposelnih oseb in sicer za zaposlitev za nedoločen čas.

– Novost je javno povabilo Priložnost zame, ki spodbuja zaposlovanje v nevladnih organizacijah. Program je namenjen izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih z visokošolsko izobrazbo, ki na tej ravni še niso imeli delovnih izkušenj.

Delovni preizkus je namenjen vsem brezposelnim osebam, ki so prijavljene pri Zavodu za zaposlovanje. Program jim omogoča, da pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih preizkusijo svoja znanja, veščine in spretnosti pri delodajalcu – nosilcu projekta, le-ta pa lahko z navedenim ukrepom bodočega sodelavca pred sklenitvijo delovnega razmerja preizkusi in ga seznani z delovnim procesom v trajanju do 1 meseca.

Usposabljanje na delovnem mestu je namenjeno brezposelnim osebam, ki so starejše od 50 let ali starejše od 30 let, imajo končano osnovnošolsko izobrazbo in so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb najmanj 3 mesece. Prav tako se v program lahko vključijo osebe, stare 30 let in več, ki so dolgotrajno brezposelne. Lahko so vključene v dvomesečno ali trimesečno usposabljanje, v tem času pa pod strokovnim vodstvom mentorja opravljajo naloge, ki jim bodo povečale zaposlitvene možnosti.

– Spodbujanje zaposlovanja poteka tudi s pomočjo Povračila prispevkov delodajalcem, in sicer v območjih z visoko brezposelnostjo, kot so Pomurje, območje Pokolpja, Maribora s širšo okolico in območje Radeč, Trbovelj in Hrastnika.

– Prav tako se izvajajo programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci in so oblikovani v skladu z njihovimi aktualnimi potrebami, npr. projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), programi spodbujanja neaktivnih k zaposlovanju, vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Ženske so lahko uspešne v tradicionalno moških poklicih

Območje Maribora pa negativno izstopa po številu brezposelnih žensk, saj skoraj 55 odstotkov brezposelnih predstavljajo predstavnice nežnejšega spola, kar je nad slovenskim povprečjem. »Težava ni samo v tem odstotku brezposelnosti žensk, ampak tudi v potrebah po delovni sili, ki so v večini na področjih tradicionalno moških poklicev, kar pomeni, da imajo ženske manj priložnosti. Zato se trudimo ženske dodatno motivirati, da se odločajo in usposabljajo v poklicih, ki so drugače bolj značilni za moško populacijo,« pojasnjuje direktorica mariborskega zavoda za zaposlovanje.

Foto: Shutterstock

Že pred leti so izvajali zelo uspešen čezmejni projekt, pri katerem so usposobili eno skupino žensk za delo CNC operaterk. Vse te ženske so se namreč zatem tudi uspešno zaposlile. »S pravilnim pristopom imajo torej tudi ženske motivacijo in posledično zaposlitev v panogah, ki jim sicer niso domače, zato se bomo tudi v prihodnje trudili v tej smeri, da jim približamo poklice, kot so varilke, voznice, CNC operaterke in varnostnice,« dodaja Krežetova. Tako bodo tudi omogočili delodajalcem, da bodo imeli na razpolago ustrezno usposobljen kader, hkrati pa iskalkam zaposlitve razširili možnosti za zaposlitev.

 

 

OGLASNA VSEBINA

Podobne objave

To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo. Več o temOK